Po sedmih letih spet na koncert Robbia Williamsa, toda tokrat v Zagrebu, ki je del njegove turneje “Take The Crown”. Zjutraj še pred odhodom v službo, si naredim CD za avto z njegovimi komadi, po izboru Mateja Špeharja (http://www.youtube.com/playlist?list=PLaUInJleewPqqTl8pzUtRIcS8ef9fEsHw). Hvala, Matej za res dober izbor komadov. Tako odštevanje se začne in komaj čakam na koncert leta, vsaj zame.
Iz službe se odpravim nekoliko prej, še prej pa poizkusim dobiti od kolegov, ki stanujejo v Zagrebu, kakšen pameten nasvet kje naj parkiram avto. Lahko rečem kar brez uspeha. Saj so bile razlage bolj v smislu, tam okoli stadiona so neke stranske ulice, pa poizkusi tam parkirati. No, to bi tudi brez teh nasvetov znal sam. Toda tik pred odhodom presenečeno vidim tvit od Slovenske ambasade na Hrvaškem, da odsvetujejo parkiranje v okolici stadiona Maksimir.
Takoj pošljem vprašanje, če lahko svetujejo kje potem parkirati? Zelo hitro mi svetujejo kje približno parkirati, vendar sem še vedno taval v temi, saj tako dobro ne poznam Zagreba. Nakar mi Slovenska ambasada posreduje točni lokaciji dveh parkirnih hiš. Vse pohvale za pomoč preko tviterja Slovenski ambasadi. Torej sedaj vem kaj vnesti v navigacijo in lahko gremo na pot proti Zagrebu. Za pomoč
Tik pred odhodom iz stanovanja za vsak slučaj še vzamem anorak, vendar bolj zato, če bo zvečer se kaj ohladilo.
Navigacija me pripelje direkt pred parkirno hišo, kjer opazim, da je v njej parkiralo veliko Slovencev. 🙂 Pogled v nebo, pa mi da vedeti, da se morda približuje nevihta. Z ženo še enkrat preveriva vreme na internetu, toda nič ne kaže, da bi bila napovedana kaka nevihta. Jaz vseeno za vsak slučaj seboj v ruzak vzamem anoraka in kapici. Za vsak slučaj… Odpraviva se proti stadionu, ki je cca 1,7km oddaljen od mesta, kjer sva parkirala avto. Kaki dve ulici pred stadionom, začnejo padati prve kaplje. Napoči trenutek, ko si z ženo oblečeva anoraka in nadeneva kapi na glavo. Še predno prispeva do stadiona se ulije nevihta. zadnji trenutek vstopiva v stadion. Ko se prebijeva do najinih sedežev ugotoviva, da imava sedeža na odprtem delu stadiona. Le zadnje 3 do 4 vrste so pod streho (če ne upoštevam VIP lože), vse ostalo je na odprtem delu. Iz neba pa se je ulil dež. Del množice, ki je bil na igrišču je začel iskati streho. Stadion je v trenutku izgledal prazen. Občutek sem imel, da bo prišlo do odpovedi koncerta. Ljudje so na stadion prihajali premočeni in prezebli. Na WC-jih se je pod avtomati, kjer se sušijo roke, sušile nogavice, čevlji,…
Neurje se je začelo umirjati. Le še tu in tam je padla kaka kaplja dežja. Jaz sem na hodniku zagledal konec polivinila, ki se drugače uporablja za pakiranje paketov. Vzamem ga, ker sem prišel na idejo, pa čeprav me vsi čudno gledajo. Ko sva namreč prišla do svoji sedežev sem jih namreč lepo ovil v polivinil in evo, lahko sem se brez skrbi usedel na njih.
Kot pred skupina je nastopil Olly Murs. Moram priznati, da me je presenetil. Super komadi, polen energije me je res že on ogrel za Robbie, pa kljub temu da je vmes set začel padati dež. Presenečen sem slišal kar nekaj komadov, ki se vrtijo po radiju in jih jaz z veseljem poslušam, pa nisem vedel, da so to njegovi komadi. Dež, pa je vedno bolj padal. Z ženo sva se stiskala na stolih. Noge sva si zaščita z torbama. Nekoliko sva postal mokra, noge so me nekoliko bolele, saj so morale biti v prisiljenem položaju (pod torbo), a vzdušje je bilo super in tega nisem hotel prekiniti.
Okoli 21h, je z nastopom začel Robbie Williams. Lahko rečem, da je mojster scene. Spektakularen prihod, ko se je spustil po vrvi na oder. Koncert se je začel in je trajal dobri dve uri. Če je on lahko zdržal, zakaj jaz nebi, saj sva iste starosti. Prepeval je tako hite, kakor nove komade. Vidi se, da se je nekoliko postaral in da mu kdaj pa kdaj glas nekoliko peša in da si pri hoji kdaj pomaga tudi z palico, a vseeno je poln energije in samosvoj. Na stadionu naj bi se nas zbralo okoli 45.000 ljudi, vendar stadion ni bil poln. Razlog verjetno tišči tudi v tem, da nekateri zaradi dežja niso prišli na koncert. Robbie se ne naučil tudi enega hrvaškega stavka. Ko je v hotelu namreč receptorja vprašal, kaj mora reči hrvaškim dekletom, da bodo rekle “Oooooo”, mu je ta rekel: “Ja imam veliki kurac!”
[youtube=http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=WkMeP5GHWxY]
Torej kakšen je zaključek koncerta? Super koncert, ki ga definitivno bilo greh izpustiti. Res je, da je dež nekoliko pokvaril vzdrušje in ko sem že mislil, da ne bo več deževalo, je set začelo. Robbie je drugače showmen, ki mu ni para. Negov koncer je treba doživeti. Na koncertu je bilo veliko slovencev, lahko bi skoraj rekel, da vsaj ena tretina. Po koncertu nas je vse čakala le še pot domov. Obiskovalci smo po končanem koncertu zavzeli Zagrebške ulice in se napotili domov.
Poleg tega od sedaj naprej na koncerte sigurno vzamem kako palarino. Sedaj tudi vem, kje v Zagrebu parkirati ko se gre na koncert na Maksimirjev stadion (Kvaternikov trg)
Še nekaj video posnetkov iz Zagrebškega koncerta Robbie Williamsa:
[youtube=http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=NsikCE9msj4]
[youtube=http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=7rPuRqhhvMw]
[youtube=http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=KMEg0YDY3XA]
