Obisk Beograda

Po dolgem času sem spet moral službeno v Beograd, vendar mi je tokrat ostalo polovica dneva, tako da sem si končno lahko vsaj malo ogledal Beograd. Iz hotela, ki sva ga imela v Novem Beogradu, sva vzela taksi, ki naju je za preračunano 7€ pripeljal do Trga republike. Pot taksija nas je po cesti Mihajla Pupina vodila med novimi zgradbami raznih velikih podjetji. Iz taksija pa sem tudi videl njigovo palačo, kjer je vlada republike Srbije. Kako lepa zgradba. Uau..  Ko naju je taksist odložil na Trgu republike, sva se s sodelovcem peš odpravila po eni izmed najbolj znanih ulic v Beogradu – Ulici Kneza Mihajlova. Ulica, ki je zaprta za promet in se na drugi strani konča pred parkom Kalemegdan. Na ulici lahko vidiš vse mogoče ljudi. Od takih, ki te prosijo za drobiž, do zelo lepo urejenih poslovnežev in predvsem seksapilnih Srbkinj, ki s svojo pojavo izzivajo poglede mimoidočih. Ko sem hodil po ulici, sem dobil občutek, kakor da bi se vrnil v preteklost, za kake 20 let nazaj. Vse zgradbe so še vedno obstale v tistem obdobju. Nihče nič ne prenavlja. Vse je tako, kakor se jaz spomnim Ljubljane približno 20 let nazaj.

Ko sva prispela do konca ulice kneza Mihaila, sva prečkala Pariško ulico (kjer je nedaleč stran Slovenska ambasada) in vstopila v park Kalemegdan. Park Kalemegdan stoji ob vnožju reke Save in Donave. In če primerjam Savo, ki jo poznam kakršna je tu pri nas v Sloveniji, je tam to veliko večja reka, po kateri se prevaza veliko tovornih ladij. S hriba Kalemegdan je preko reke Save tudi prelep pogled na novi del Beograda, kjer se dvigajo nebotičniki. Na samem Kalemegdanu je še dandanes dobro ohranjen del obzidja, za katerim je nastal Beograd. Tam je v nekam jarku  tudi zunanji muzej starih topov, ki se jo splača ogledati. Park je velik in lep, predvsem zato, ker ga obdaja obzidje in reka Sava.

S sodelavcem sva se nato ustavila na pivu na kalemegdanski terasi, ki meji na živalski vrt. Tako se lahko s te terase vidi volkove, ki so v živalskem vrtu. Ko sem bil mlad (in  smo bili še v skupni državi Jugoslaviji), sem si zelo želel, da bi si nekoč lahko ogledal ta živalski vrt. Saj so takrat pravili, da je veliko večji in lepši kakor ljubljanski.

Počasi sva se morala s sodelavcem vrniti nazaj proti hotelu, saj sva morala na letališče. Ko sva na ulici vzela prvi taksi, ki naju je odpeljal nazaj do najinega hotela, nisva pričakovala, da naju bo taksist nategnil in nama zaračunal kar 36€ za isto pot, za katero nama je prej drugi taksist  zaračunal le 7€. Potovanja z mojim sodelavcem pač morajo vedno biti zanimiva… 🙂

Definitivno nisem videl vsega, kar bi moral ali želel videti v Beogradu, toda za polovico dneva je bilo dovolj. Upam, da se še kdaj vrnem in da enkrat doživim njihove splave…