Zjutraj smo se prebudili v Hotelu La Cartiera, kjer smo prenočili že prvo noč. Po hitrem tušu nas je čakal zajtrk v hotelski restavraciji. Brez posebnih presežkov – klasičen “continental”, nič pretresljivega, ampak dovolj, da smo se pripravili na dan, poln načrtov.
Ocena hotela Hotel La Cartiera:
Apartma: ⭐ ⭐ ⭐
Zajtrk: ⭐ ⭐ ⭐
Zadovoljstvo glede na plačilo: ⭐ ⭐ ⭐⭐
🏎️ Ferrari Museum – kraljestvo konjskega žrebca
Prvi postanek dneva je bil Ferrari Museum v Maranellu – kraj, kjer se čuti vonj po bencinu, hitrosti in legendi. Za tiste, ki morda še ne veste: obstajata dva Ferrari muzeja – en v Modeni (Museo Enzo Ferrari) in drugi v Maranellu (Museo Ferrari Maranello), med seboj oddaljena približno 20 minut vožnje.
Naš cilj je bil Maranello. Plan je bil, da pridemo 15 minut pred odprtjem, ampak – kot se pogosto zgodi – smo prispeli okoli 9:45. 😅 Na srečo je vse potekalo hitro in gladko. Karte je žena pametno kupila že prek spleta (👉 uradna stran Ferrari Museum), kar nam je prihranilo precej časa.
🎟️ Cena odrasle vstopnice: 27 €
🎟️ Otroška: 7 €
🎟️ Družinska (2 odrasla + 1 otrok): 55 €
V notranjosti muzeja smo občudovali zbirko legendarnih Ferrarijev – od klasičnih modelov do sodobnih superšportnikov. Hčerki sem z veseljem razložil, kako deluje motor, zakaj so bati pomembni in kako se športni avtomobil razlikuje od “navadnega”.
Mene osebno je najbolj navdušil oddelek Formule 1, kjer so razstavljeni bolidi, trofeje in posnetki iz zlatih časov, ko sem sam redno spremljal vsako dirko. Nostalgija na polno!
Na koncu se seveda vse zaključi v Ferrari trgovini, kjer lahko kupiš vse od majice do makete, a – kot se za Ferrari spodobi – cene so tudi tu precej “dirkaške”. 🏁
Z ogledom smo končali okoli 11. ure, zadovoljni in polni vtisov. Pred muzejem pa je možno tudi najem vozila Ferrari za testno vožnjo, a to sem tokrat izpustil – družinski izlet pač ni čas za “gas do daske”. 😉
Ko smo se vrnili do parkirišča, sem ugotovil, da v vsej evforiji sploh nismo preverili, ali je parkirišče plačljivo. Na srečo nas ni čakala nobena kazen – Ferrari sreča! 🍀
Maranello je sicer simpatična vasica, kjer je vse v znamenju Ferrarija – trgovine, bari, hoteli … vse rdeče!
🎶 Casa Museo Luciano Pavarotti – glasba, ki se dotakne duše
Naslednja postaja je bila hiša in muzej Luciana Pavarottija, le nekaj kilometrov iz Modene (👉 uradna stran muzeja).
Hiša stoji nekoliko na samem, parkirišče pa je – milo rečeno – improvizirano, saj se parkira kar ob robu polja.
Muzej se nahaja v Pavarottijevi zadnji hiši, kjer je legendarni tenorist tudi živel in umrl. V notranjosti so razstavljeni njegovi kostumi, nagrade, osebni predmeti, slike z največjih koncertov, pa tudi posnetki iz serije “Pavarotti & Friends”, ki jih mnogi še dobro pomnimo iz mladosti.
Čeprav nismo ravno ljubitelji opere, je bil ogled izjemno zanimiv – še posebej za Nino, ki je lahko spoznala, da je bil Pavarotti res nekaj posebnega. Vse je prežeto z njegovo energijo, od klavirja do garderobe, kjer so razstavljeni njegovi značilni metuljčki. 🎤
V muzeju smo ostali približno eno uro.
🍔 Kosilo – McDonald’s v Halloween duhu
Po ogledu smo bili že pošteno lačni, zato smo se ustavili v bližnjem McDonald’su, ki je bil ves okrašen v Halloween stilu – pajčevine, buče, netopirji, vse po pravilih oktobrske čarovnije. 🎃
Gužva je bila kar velika, zato smo tam preživeli skoraj uro, a malica je teknila.
🌦️ Pistoia – toskanski biser s srednjeveškim šarmom
Po kosilu nas je čakala daljša vožnja do Pistoie, kamor smo prispeli okoli 15:45. Dež se je ravno polegel, zrak je bil svež in ulice so postopoma oživele. Mestece na prvi pogled deluje mirno, a ponuja ogromno – čudovito Piazza del Duomo s katedralo sv. Zena, zvonik, ki kraljuje nad mestom, ter številne majhne uličice, polne lokalnih trgovinic in kavarnic.
Sprehodili smo se po zgodovinskem središču in si ogledali nekaj trgovinic z lokalnimi izdelki – od ročno izdelanih lesenih igrač do tipičnih toskanskih dobrot. Kupili smo si tudi nekaj spominkov, predvsem zato, da nas bo Pistoia spominjala na tisti vonj po dežju in kavi, ki se je vil iz vsakih vrat. ☕
Ko smo želeli sesti na pijačo, smo ugotovili, da vse lokale s prostimi notranjimi mizami že zasedajo domačini – pa še mraz nas je malo ujel. Tudi za večerjo nismo našli nič enostavnega in cenovno prijaznega; večina restavracij je bila zaprta ali pa preveč “fine dining” za naš okus.
Kljub temu je Pistoia pustila zelo prijeten vtis – ni množic turistov, zato ima tisti pravi italijanski, domač občutek, kot bi se čas tu malo ustavil.
🍕 Večerja v Montecatini Terme – “Pizzico” (žal ne ravno top izkušnja)
Odločili smo se, da nadaljujemo pot v Montecatini Terme, kjer nas je čakal naslednji hotel. Ker je bila stara mestna cona zaprta za promet, smo parkirali na bližnjem parkirišču in šli peš v iskanju restavracije.
Žena je izbrala Pizzico (👉 Pizzico Montecatini Terme na Google Maps), kamor smo prišli malo pred 19. uro.
Žal nas je izkušnja kar razočarala. Že na začetku so nas prestavili na drugo mizo, pa smo bili cel čas edini gostje. Med večerjo sta natakar in lastnik premikala mize sem in tja, kar je zmotilo celoten vtis. Natakar (mlad Indijec) se ni najbolje znašel in je moral za vsako stvar vprašati šefa, pizze pa … no, zelo povprečne – daleč od italijanskega “wow” momenta. Ocena 4,3 na Googlu je po mojem mnenju pretirana.
🏨 Hotel Manzoni Wellness & Spa – končno počitek!
Okoli 19:45 smo se odpravili proti hotelu Hotel Manzoni Wellness & Spa, kamor sem moral zapeljati kar v zaprto cono in upati, da nas ne ustavi policija. 😅 Na srečo smo našli še predzadnje prosto parkirno mesto, ki je bilo za naš avto kar malce tesno, tik pred vhodom.
Ob prihodu nas je prijazno osebje pričakalo na recepciji in hitro uredilo prijavo. Ko smo odprli vrata sobe, nas je razveselila luštna, prostorna soba z balkonom, kjer smo načrtovali ostati dve noči. Po dolgem dnevu smo bili res hvaležni za mir, tišino in udobno posteljo.
📝 Kratek povzetek dneva:
Ferrari muzeji, Pavarottijev dom, prijetna Pistoia, malce Halloween McDonald’s vzdušja in pot do Montecatini Term – vse to v enem dnevu! Utrujeni, a polni vtisov smo se veselili naslednjega jutra in raziskovanja toskanske pokrajine.
Restavracija Pizzico – osebna ocena:
Hrana: ⭐ ⭐
Vzdušje: ⭐ ⭐
Postrežba: ⭐ ⭐
Lokacija: ⭐ ⭐ ⭐⭐