Arundel, Boxgrove, Goodwood, Chichester, Portsmouth
Jutro sva začela z zajtrkom v hotelski sobi. Piknik košara, ki nama jo je lastnica pripravila za zajtrk, je bila polna dobrot in kar imelo me je, da bi jo zagrabil in se odpravil zajtrkovat na plažo, toda čakal naju je nadvse pester dan. Na poti iz Brightona sva se ob cesti morala ustaviti, saj sva zagledala njihove tipične hiške ob plaži. V res čudovitem sončnem in toplem jutru (po prepihanem večeru) sva naredila nekaj fotografij teh pisanih hišk, ki jih lastniki poleti uporabljajo za shranjevanje svojih plažnih pripomočkov in kot zavetje pred soncem. Te barvite hiške so prav značilnost južne obale Anglije.
Prvi na spisku za četrti dan je bil ogled Arundel Castle. In kar vedel sem, da se bo ponovno zgodilo, da bova pred grad prispela prezgodaj, da bi si ga lahko ogledala, saj ga odpirajo šele ob 10h, midva pa sva bila v mestecu Arundel že nekaj po 9. uri. In res je bilo tako. Ko sva vstopila skozi vhodna vrata (in se poskušala neopazno splaziti mimo vratarja, ker sva se delala, da table, kjer piše “closed” ne vidiva), naju je varnostnik opozoril, da se posest odpira za obiskovalce šele ob 10h. Zato sva si vzela trenutek, da sva se pa malo sprehodila po mestecu, ki je nadvse simpatično. Mestece je bilo v zgodnjem jutru še zelo mirno, tu pa tam se je kdo sprehajal, večinoma lastniki psov. Sprehodila sva se do obzidja gradu Arundel, tako da sem ga lahko vsaj od daleč videl in slikal.
Naslednja postaja je bila Boxgrove Priory. Priznam, da je bilo treba malo zaviti dol z avtoceste, vendar se je splačalo videti, kar je ostalo od Boxgrove Priory. Kakšna tišina je bila tu. Vse skupaj nič posebnega, a v meni je pričaralo čarobnost tistega časa. Vstopil sem v notranjost in preplašil golobe, ki so tu gnezdili. Sonce, sveže pokošena trava, petje ptic in ogled ruševin bivšega samostana. Lepo.
Seveda se je bilo treba ustaviti tudi v dirkališču Goodwood Circuit, ki je bilo najina naslednja postaja na poti. Škoda je, da se v tistem trenutku ni nič dogajalo. Baje pa je luštno videti, ko se organizira tekmo s starodobniki. Kako bi se zapeljal s kakšno staro formulo 1 po tej 3,8 km dolgi stezi in se vrnil v 50. oziroma 60. leta prejšnjega stoletja. Dirkalna steza je tu že od leta 1948 in po njej se podijo tako štirikolesniki kot tudi dvokolesniki.
V bližini Goodwood je mesto Chichester, kamor sva se pripeljala na parkirišče v bližini katedrale Chichester Cathedral. Imela sva sprva nekaj težav, ker nisva imela drobiža za plačilo parkirnine, nato pa sva se odpravila proti cerkvi. Pot naju je vodila skozi park in v kratkih rokavih me je zeblo. Vse je sprva izgledalo tako dolgočasno, da sem samo čakal, kdaj bo žena rekla, da se vrneva do avta. Ko pa sva prispela do katedrale Chichester, naju je presenetila njena lepota in grandioznost. Kakšna cerkev! In takoj za cerkvijo se nama je odprt del mesteca, ki 
je namenjen le za pešče. In kako luštkano angleško mestece. Na obeh straneh male trgovinice, ki so kar vabile v svojo notranjost s prikupnimi izložbami. V središču peš cone na sredi križišča stoji Chichester Cross, ki je nadvse zanimiva struktura. Po ulicah sva nadaljevala proti avtu in seveda je moja žena morala zaviti v eno od trgovinic in si nekaj malega kupiti za spomin.
Naprej sva se odpeljala do Warblington Castle, ki sva ga komajda našla. Videla sva ga le iz avta, saj ga obdajajo neka gospodarska poslopja in hlevi. Je pa v neposredni bližini zelo majhna cerkvica z grobovi, ki so tam že stoletja dolgo.
Naredil se je prelep sončen dan in kot bi vedel vnaprej, sem že med planiranjem potovanja doma naredil plan, da se ustaviva ob plaži Eastney Beach v Southsea Beach Cafe. Gre za prijeten lokalček ob plaži s pogledom na morje. Videl sem celo enega človeka plavati v tem mrzlem morju. Koliko stopinj je imelo takrat morje, raje ne vem. Iz lokalčka se je je videl tudi mestni pomol, imenovan South Parade Pier. Okrepčala sva se s pijačo in pečenim krompirčkom, vmes pa opazovala, kako se pasji sprehajalci s svojimi psmi igrajo po plaži. Kaj bi Smuk in Agor tu uživala. Agorju bi se kar zmešalo, ker bi lahko bil v vodi ves čas. Čez cesto nasproti lokala se nahaja Canoe Lake, kjer sva opazovala labode in račke, kako se igrajo na jezeru.
Le par minut naprej ob obali na obrobju mesta Portsmouth pa stoji Southsea Castle oziroma Chaderton Castle, ki je bil zgrajen leta 1544. Poleg njega se nahaja muzej druge svetovne vojne D-Day, na drugi strani parkirišča pa se nahaja tudi mestni akvarij Blue Reef Aquarium Portsmouth. Ne eno ne drugo ni bil plan, da si ogledava, sva si pa vzela čas, da sva v parku ob obali pojedla sendviča in se malo okrepila. V daljavi pa se je že videl Spinnaker Tower, znamenitost mesta, njihov razgledni stolp.
Samo čez park, pa se je bil tam že najin hotel The Queens Hotel, kjer sva prespala to noč. Parkirno mesto pred hotelom je bilo dovolj veliko, da sva brez problemov parkirala. Dobila sva sobo s pogledom na park, v ozadju pa morje. V parku je druščina pa igrala kriket. Šport, ki ga pač ne razumem 🙂 Iz sobe se je videl tudi zabaviščni pomol Clarence Pier. Hotel je bil ogromen in bil je res čudovit. V hotelu sva se osvežila in hitro odpravila naprej. Čakale so naju ladje.
Najin naslednji stop je bil parking v bližini ladje HMS Warrior, v okolici pa tudi kar nekaj muzejev, povezanih s pomorstvom in razstavljenih nekaj zelo zanimivih ladij. HMS Warrior sva lahko videla le od zunaj, pa še to bolj slabo, saj je bilo videti, da jo obnavljajo. Pri vhodu v območje muzejev sva kar hitro ugotovila, da je tu ogromno za videti, na voljo pa sva imela le dobri dve uri. Če bi si hotela vse ogledati, bi lahko ostala kar cel dan. Zato so nama svetovali, da naj si ogledava le ladjo HMS Victory in nekaj pripadajočih muzejev. Za muzej Mary Rose Museum žal nisva imela dovolj časa. Ko sem prišel do ladje HMS Victory, sem se hitro zavedel njene veličine. Gre za kraljevo ladjo s 104 topovi, na kateri je svojo zadnjo in odločilno bitko vodil lord Nelson. Vzela sva avdio vodiča in se odpravila na ogled. Avdio vodič se je izkazal za zelo koristnega, sak naju je usmerjeno vodil po ladji in opisoval njene značilnosti, hkrati pa tudi zadnjo bitko, v kateri je umrl lord Nelson. Prav vživel sem se v tisti čas in kar malo presenečen sem bil, da je bilo manj ljudi na ladji, kot sem si predstavljal. Zanimivo je tudi videti, kje so pomorščaki spali in kako so preživljali dneve na ladji. Še jaz, ki načeloma veljam za majhnega človeka, sem imel na ladji kar precej težav z višino stropa. Ogled sva nato nadaljevala skozi tri muzeje, ki so pripadali h vstopnici. Nekaj stvari je bilo kar zanimivih. Na koncu pa sva prispela v trgovino, kjer so prodajali spominke in ostale pomorske pripomočke. Če bi bilo po ženino, vsega, kar bi tam lahko kupila, niti v kovček ne bi spravila, ampak par spominkov pa sva si vseeno privoščila, da naju bodo na Krku spominjali na najin angleški roadtrip.
V neposredni bližini muzeja se je nahajal tudi shopping outlet Gunwharf Quays, ki je bil odprt kar do 20h. Veselje za ženo, skoraj dve uri sva imela časa. Imela sva celo dovolj časa, da sva se okrepčala v eni od tamkajšnjih restavracij, odločila sva se za pico v Pizza Express. Povprečna pica, umazan lokal (miza zraven naju je bila polna umazane posode, ostanki hrane po tleh, natakarji pa so se mirno sprehajali mimo), počasna postrežba, angleške cene. Z eno besedo, bolje bi jo verjetno odnesla v sosednjem lokalu s hamburgerji in hitro prehrano.
Potem je seveda moja žena morala iti v shopping po outletu. Navdušena je bila nad izbiro znamk (Ralph Lauren, Michael Kors, Ted Baker idr.). Jaz pa sem se med tem odpravil malo naokoli. Trgovski center stoji ob pristanišču Portsmouth. Tu pa tudi stoji Spinnaker Tower. Žal je bil že zaprt, tako da na stolp in razgledno točko nisva mogla. Ob trgovskem centru se nahajata kipa dveh ladij in sicer HMS Marlborough in HMS Vernon. Ker je žena še vedno nakupovala, sem tudi sam šel malo po trgovinah, ko sem si do konca ogledal okolico. To pa se zgodi, če žena predolgo nakupuje. In tudi kar uspešen sem bil 🙂
Na poti proti hotelu sva se ustavila še ob zabaviščnem pomolu Clarence Pier. Veliko stvari je bilo že zaprtih, vendar je bilo ravno še dovolj časa, da sva lahko zavila v eno od igralnic in obudila spomine, ko smo kot majhni na morju hodili v lunapark in se zabavali ob igralnih avtomatih. Tina je uspela s kovančki priigrati celo malo plastično igračko, ki nama sedaj “krasi” polico v kuhinji na morju. Kar kmalu so naju vrgli ven, saj so zapirali. Odpravila sva se proti hotelu. Obvezen angleški čaj za ženo, prebiranje mejlov in spat.
Pot 4. dan:
