London Stansted, Ramsgate
Popotovanje po južni Angliji se je začelo s pristankom na letališču London Stansted pozno zvečer. Celo pot na letalu nikakor nisem mogel malce zadremati. Razlog bi lahko bila utrujenost od fantovščine, ki sem jo imel prejšnji večer, ali pa živčnost, kako bo, ko bova prispela v Anglijo. Bo vse potekalo gladko, bova našla rent-a-car, kako bo voziti po levi strani?
Po pristanku letala s pospešenim tempom hitiva proti okencem, kjer so pregledali najina potna lista. Priznam, da sem se bal, da bo večja gneča in da se bova tam nekaj časa dlje zadržala, saj me je skrbelo, ali naju bodo pri rent-a-car res počakali za prevzem avta, saj je bila že skoraj polnoč. Tako sva hitela, da očitno nisva pazila na table, ki bi naju pravilno usmerile. Prišla sva sicer do postajališča za avtobuse, toda tu nisva našla avtobusa, ki bi naju popeljal do Europcar, ki se je nahajal v Rental Car Village. Malo sva postala panična. Ko sem si pomagal z Google maps na telefonu, mi je pokazalo, da sva od Europcar oddaljena nekaj več kot kilometer hoje. Ne bi bilo nama ravno zabavno ponoči hoditi naokoli s kovčki in prehoditi takšno razdaljo z vso najino robo. Na srečo sva našla nekoga, ki naju je kljub tako pozni uri usmeril pravilno. Le eno nadstropje bi morala iti višje in tam naju je čakal avtobus do Rental Car Village.
Skoraj vse ostala podjetja so že imela zaprte pisarne. Pri Europcar pa so bili na srečo še odprti. Zelo hitro je šlo. Pričakovala sva več birokracije, morda sva tega navajena iz Slovenije. Dobila sva ključe v roke, podpisala dokumente in se napotila proti avtu. Na parkirišču nisva nikjer videla najinega avta Fiat 500L, ki sva ga rezervirala preko interneta. Zato sem preko daljinca za avto odklenil vrata in po parkirišču gledal, kje so zamigale lučke. Čakaj, sem rekel ženi, to pa ni Fiat! Namesto Fiata sva dobila Opel Insignia karavan. Kakšno prijetno presenečenje. Še bolje, bova v prtljažnik lažje stlačila oba kovčka. Začele so se predpriprave za prvo vožnjo po Angliji po levi strani. Namestiti je bilo treba stojalo, ker bom imel telefon z navigacijo, ki naju bo usmerjala naslednje dni. Vžgal sem avto in sam sebi rekel: zdaj pa levo, levo, levo…
Sama vožnja prvi dan (no, v resnici prvo noč) mi ni delala večjih problemov, saj je bilo pozno ponoči, ko je bilo malo prometa in skoraj celo pot do hotela sem vozil po avtocesti. Čakalo naju je ura in pol vožnje do hotela Premier Inn Ramsgate. Spomnim se, da je bila glasba na BBC1 obupna. Hotela ni bilo težko najti, saj je bil takoj ob cesti, ko sva zavila z avtoceste. Receptor je bil kljub pozni uri, ki je bila že skoraj jutranja, zelo prijazen. Na hitro sem iz kovčka vzel samo nujne potrebščine za tuširanje in padel v posteljo zelo utrujen in zaspan. Noč bo kratka. Že čez par ur naju čaka pot naprej. Pot proti novim dogodivščinam.
Pot 1.dan:
