Author: admin

Reading – malo mesto v Veliki Britaniji

admin Leave a comment

Malo simpatično mestece Reading, ki je kako uro oddaljeno od Londona, ima svojo dušo in ti s svojimi hiškami hitro priraste k srcu. Mestece z reko Kennet kar nekako spominja na Ljubljano, je pa po številu prebivalcev celo skoraj za polovico manjše od Ljubljane. Samo jedro mesta, ki je zaprto za promet, lahko prehodiš v slabi uri. Če malo pohitiš, si v eni uri že na začetku svoje poti. Hiše v središču Readinga so čudovite. Visoke so največ dve nadstropji. In kot sem opazil ima večino hiš svoja imena. Po glavni ulici v starem delu mesta je cel kup manjših in večjih trgovin, tako lahko najdemo na tej ulici tudi trgovine, kot so Gap, Primark, Marks & Spencer, Next ipd. Je pa na tej ulici tudi veliko kavarnic (Starbucks, Costa, Artigiano Espresso), kjer si človek v miru lahko nabere moči in opazuje mimohodeče ljudi. Na koncu te ulice se cona za pešče s parkom Market Place Square konča. Desno vzporedno s to ulico pa teče reka Kennet, ob kateri so restavracije, kjer je možno vse možno, od hitre prehrane do različnih mednarodnih kuhinj, na primer mehiško ali italijansko (Jamie’s Italian, Las Iguanas, Pizza Hut, Wagamama).  Ob reki se nahaja tudi večji nakupovalni center Oracle, kjer se menda ob vikendih tare ljudi, ki pridejo sem po nakupih tudi iz okoliških krajev. V mestu je veliko IT podjetij, ki imajo tu svoja pisarne in predstavništva. Ena od znamenitosti, ki je nedvomno v Readingu tudi vredna ogleda, je lepa cerkev Saint Laurence Church.

Hrana

Jamie’s Italian – Nič posebnega. Moram priznati, da so se natakarji trudili in da je bila postrežba na nivoju, toda same testenine niso bile nič posebnega. Lokacija lokala je po moje boljša od vseh sosednjih lokalov, a lokacija sama po sebi ne odtehta okusa hrane.

Five Guys – Gre za verigo hitre prehrane, predvsem znani so po zelo dobrih hamburgerjih in po okusnem ocvrtem krompirčku. Priznam, da je bil hamburger zelo okusen, ocvrtega krompirčka pa je bilo toliko, da ga nisem mogel pojesti. Baje imajo tudi zelo dobre čokoladne šejke, ki pa ga na žalost nisem okusil.

London Street Brasserie – Menda ena najboljših restavracij v Readingu. Že dan prej sem opazil hiško, ki mi je bila všeč, nisem pa vedel, da je notri restavracija, ki ima zadaj celo čudovit pogled na reko Kennet.

Mission Burrito – Če imaš rad mehiško hrano, je to pravi naslov zanjo v Readingu. Tu se je res dober burrito.

Hotel

Penta hotel – Luštkan hotel ob samem začetku starega dela mesta Reading. Boljše lokacije skoraj ni za dobiti. Od železniške postaje je oddaljen manj kot 15 minut hoje. V sobi je je videlo, da je dotrajana, a je vseeno posodobljena; v sobi je na primer možno uporabljati HDMI priključek za televizijo. So pa tudi vsi programi zastonj in si lahko tudi ogledaš nekatere filme, saj so vsi pay-TV filmi brezplačni.  V sobi ni nobene omare, a so police. Dostop do interneta je brezplačen, a dela res zelo počasi. Kar nekaj časa traja, da odpre spletno stran. Ponujajo sicer tudi boljši paket dostopa do interneta, ki pa stane £9 na dan. V hotelu je na voljo tudi soba za fitnes, v katerem so tri tekaške steze, eno kolo, orbitrek in kar precej fitnes naprav. Je pa v hotelu prečudovit lobi, v katerem z veseljem preživiš prosto popoldne in večer. V lobiju je cel kup kotičkov, kjer se usedeš na udoben fotelj in uživaš, ali pa odigraš partijo biljarda ali pa se na igralni konzoli na primer pomeriš s prijateljem.

Pot iz Gatwicka v Reading

admin Leave a comment

Na pot v Reading sem se z ljubljanskega letališča odpravil ob 21:10 z letalsko družbo EasyJet. Na Gatwicku smo pristali okoli 22:15 po GMT času. Upal sem, da mi bo uspelo ujeti zadnji vlak proti Readingu, ki je bil napovedan za okoli 23:00. Zaradi velike gneče pri pregledovanju potnih listov, nato pa zaradi čakanja na kovček sem zadnji vlak zamudil. Preko Uberja mi ni uspelo dobiti prevoza, ki bi me prišel med £55 in £75. Preostalo mi ni nič drugega, kakor da sem vzel TAXI, ki me je prišel več kot £120. Okoli 1h sem končno prispel v hotel.

Hotel: citizenM Schiphol Airport – Amsterdam

admin Leave a comment

Gre za zelo moderen hotel, ki je v neposredni letališča Schiphol Airport v Amsterdamu. Hotelska soba je nekaj posebnega in česa takšnega še nisem videl. Soba je modernizirana. Kar pomeni, da je soba opremljena s pametnim upravljanjem preko iPada, kjer kontroliramo jakost svetlobe, barvo svetlobe, žaluzije na oknu, televizijo. To pa ni edino presenečenje. Sobe so nekako instant opremljene. Nikakor ni slabo, vendar brez omare. No ja, omara je pod posteljo 🙂 Naslednja zanimivost je, da sta tuš kabina in stranišče v nekakšnem okroglem tulcu. Prav zanimivo bi bilo, če bi si moral sobo deliti s kakšnim sodelavcem 🙂 Zagotovo pa sta v sobi velik plus zelo velika in udobna postelja in ogromno okno, ki je bilo v moji sobi obrnjeno proti letališču.

Hotel citizenM Schiphol Airport bi definitivno priporočal tudi drugim.


 

Pot proti Bratislavi

admin Leave a comment

Pojavila se je priložnost, da skupaj z ženo obiščeva Bratislavo, glavno mesto Slovaške. Bratislavo sem v preteklosti že obiskal, vendar le službeno, tako da ni bilo veliko časa za ogled znamenitosti. Tokrat pa sva z ženo si organizirala, da bova tri dni preživela v Bratislavi.

Na pot sva se z avtom proti Bratislavi odpravila v soboto zjutraj. Ko sva prišla v bližino Dunaja, je bilo treba z avtoceste proti Dunaju zaviti proti Bratislavi, a želja je bila tudi, da narediva postanek v outlet nakupovalnem središču Parndorf blizu Dunaja. Pokrajina tod okoli je čudovita. Kar imelo naju je, da bi se kje ustavila, saj so v obcestnih vasicah na improviziranih štantih ponujali dobrote in sveže sadje. Predvsem so tu zanimive mogočne in lepe hiše, ki so ob cesti, za njimi pa se razprostirajo velika polja in travniki. Peljala sva se tudi mimo kraja Rust, kjer sem že bil službeno nedolgo nazaj.

Kakšen outlet! Sploh ni bilo prostora, kjer bi lahko parkiral avto. Dobesedno se je bila bitka, kdo bo kje parkiral, in veliko hupanja in kletvic je bilo slišati, ko so ljudje hoteli parkirati svoje avtomobile, a jih je nekdo drug prehitel in parkiral avto prej tam, kjer so oni hoteli. Outlet je res velik, v njem se je trlo ljudi. Pred nekaterimi trgovinami so ljudje celo stali v vrstah, samo da bi lahko šli vanje. Bilo pa je veliko Azijcev, ki so svoje nakupljene stvari spravljali kar v velike kovčke.

Seveda sva tudi midva nekaj stvari nakupila in priznam, da sva bila nato kar že pošteno lačna. Zato sem malo pobrskal po internetu in v bližini našel gostilno Landhaus Parndorf. Lahko rečem, da ni bila slaba izbira in da imajo zelo dobra rebrca in velike dunajske zrezke. In pivo! Tako sva se napokala, da sva komaj še dihala. Ugotovila sva tudi, da je lastnik gostilne iz balkanskih koncev. Kaj pa drugega? 🙂

Ko sva prišla malo k sebi od polnega trebuha, sva pot nadaljevala proti Bratislavi. Obdajala naju je res prečudovita panonska nižina, kjer stoji ogromno število vetrnic za pridobivanje elektrike. Na stotine jih je. Počutil sem se kakor v kakšnem filmu, ki prikazuje prihodnost. Name so vse te vetrnice naredile močan vtis, ki ga kar ne znam opisati.

Prispela sva v Bratislavo. Navigacija nama je pomagala, da sva se pripeljala naravnost v javno garažo, ki je poleg hotela Radisson Blu Carlton Hotel. Prednost tega hotela je, da je neposredno ob starem delu Bratislave in je stari del Bratislave dosegljiv peš. Edina pomanjkljivost hotela je, da se parkira v javni garaži in je parkiranje dokaj drago. In da je zajtrk nesramno drag.

Zvečer sva se odpravila še na krajši sprehod po starem delu Bratislave, da sva razmigala svoje kosti. Moram priznati, da je Bratislava lepo mesto zvečer. Po mestu se je sprehajalo precej mladih, nekaj deklet je praznovalo dekliščino in nekaj fantov fantovščino, tretji pa so iskali, kje ga bodo žurali. Z ženo sva si pred spanjem privoščila en mojito v Casa del Havana, kjer imajo ogromno izbiro različnih cocktailov in najin mojito res ni bil slaba izbira.

 

Obisk Mostarja

admin Leave a comment

Most v Mostarju. Videti most v Mostarju, to mi je bila že davna želja, še iz časov, ko smo bili pod Jugoslavijo. Že takrat mi je bil most na slikah vseč.

Pojavila se je prilika, da grem službeno v Mostar in kljub temu, da imam trenutno teh potovanj že poln k**ac, sem se veselil, da bom končno videl ta most. Moja žena je bila leto, dve nazaj prav tako v Mostarju in povedala mi je, da je res lep.

Po celodnevni delavnici, ki sem jo imel za partnerje, naju je poslovni partner s sodelavcem popeljal v sam stari del Mostarja. Takoj nama je razložil, da se mesto Mostar deli na dva dela, katerega razdeljuje ena cesta. Tako cesta deli Mostar na severni – hrvaški del in južni -muslimanski del. Parkiramo na severnem delu Mostarja ob katoliški cerkvi (cerkev St. Petra in Pavla), ki so jo ponovno postavili po vojni. Baje je bila prej to manjša cerkev, so jo pa po vojni hitro ponovno postavili, saj so hoteli postaviti mogočno katoliško cerkev tik ob navidezni meji med Hrvati in muslimani. Cerkev je res ogromna. Po pripovedovanju domačina bi lahko šlepar v njej obrnil brez težav. Zgrajena je iz samega betona in bi sedaj zdržala marsikatero bombo, ki bi jo razneslo v njeni bližini. Seveda ima ta cerkev zelo visok stolp s križem, ki se ga vidi tudi na muslimanskem delu Mostarja. Vendar to ni edini križ, ki se ga da videti na muslimanskem delu, saj so Hrvatje na bližnji hrib postavili velik križ, ki se da videti skoraj po celem Mostarju.

Prečkamo navidezno mejo in se odpravimo proti staremu mostu. Tu se tare tujcev, ki se zbirajo v skupine. Veliko je slišati Italijanov, Azijce pa tako ali tako opaziš na vsakem koraku. Po pripovedovanju pravega turizma v Mostarju ni. Načeloma pridejo turisti prespati le za eno noč. Največkrat pa so to enodnevni izleti iz Splita oziroma iz Dubrovnika. Druga opcija pa je, da se v Mostarju ustavijo med obiskom v Medjugorju. Stari most je bil zgrajen v 16. stoletju in je povezoval dva bregova reke Neretve. Med vojno, ki je divjala po razpadu Jugoslavije, je bil most porušen. Katera stran ga je porušila, se še dandanes prepirajo. Most je bil nato v celoti obnovljen in je pod spomeniškim varstvom Unesco. Ves del okoli starega mosta me je nekoliko spominjal na Baščaršijo v Sarajevu. Ta del se mi zdi res luštkan.   Velik del starega mesta je sedaj prenovljen s pomočjo arabskih šejkov.

Končno zagledam most. Priznam, da sem si v svoji glavi predstavljal nekoliko drugače. Da je to veliko bolj vpeto v hribe. Toda vseeno je most čudovito lep in škoda bi bilo, da ga ne bi videl. Z mostu domačini radi skačejo, ko zberejo dovolj denarja za skok. Toda so prebrisani, saj nočejo povedati, koliko denarja morajo še zbrati, da bodo skočili. Tako lahko zbirajo denar tudi ure in ure  🙂 Skoka z mostu nisem videl.

Na vsaki strani mostu je po en stolp. Na levem delu reke je tako imenovani stolp Tara, kjer so skladiščili smodnik. Na desnem bregu pa je stolp Helebija, ki je bil nekoč stražni most, sedaj pa je preurejen v muzej, ki je posvečen zgodovini Starega mostu.

Malo smo se še potepali po muslimanskem delu Mostarja in si ogledali mošeji Karadjoz Bey in Koski Mehmed Pasha. Res čudoviti mošeji, se ju splača obiskati.

Ogledati smo si seveda morali tudi hrvaški del Mostarja. Tik ob navidezni meji še vedno stojijo hiše, ki so bile poškodovane med vojno. Tako je še vedno v ruševinah bivši Neretva hotel, ki je sedaj atrakcija za turiste, ker si lahko ogledajo, kaj lahko naredi vojna.

V bližini pa stoji tudi čudovita zgradba, kjer je sedaj gimnazija, ki je namenjena tako za Hrvate kot za muslimane. Denar za obnovo se je zbral iz Evrope, ki nekako poskuša umiriti strasti, a moje mnenje je, da jim to nikoli ne bo uspelo. Na hrvaškem delu Mostarja se res vidi, da so tu Hrvatje, saj skoraj na vsakem koraku visi hrvaška zastava. Tako imaš skoraj bolj občutek, da si na Hrvaškem, ne pa v Bosni.

Kaj naj rečem za zaključek? Mostar je lepo mesto in splača si ga ogledati. Jaz se bom v Mostar zagotovo še vrnil.

Obisk Beograda

admin Leave a comment

Po dolgem času sem spet moral službeno v Beograd, vendar mi je tokrat ostalo polovica dneva, tako da sem si končno lahko vsaj malo ogledal Beograd. Iz hotela, ki sva ga imela v Novem Beogradu, sva vzela taksi, ki naju je za preračunano 7€ pripeljal do Trga republike. Pot taksija nas je po cesti Mihajla Pupina vodila med novimi zgradbami raznih velikih podjetji. Iz taksija pa sem tudi videl njigovo palačo, kjer je vlada republike Srbije. Kako lepa zgradba. Uau..  Ko naju je taksist odložil na Trgu republike, sva se s sodelovcem peš odpravila po eni izmed najbolj znanih ulic v Beogradu – Ulici Kneza Mihajlova. Ulica, ki je zaprta za promet in se na drugi strani konča pred parkom Kalemegdan. Na ulici lahko vidiš vse mogoče ljudi. Od takih, ki te prosijo za drobiž, do zelo lepo urejenih poslovnežev in predvsem seksapilnih Srbkinj, ki s svojo pojavo izzivajo poglede mimoidočih. Ko sem hodil po ulici, sem dobil občutek, kakor da bi se vrnil v preteklost, za kake 20 let nazaj. Vse zgradbe so še vedno obstale v tistem obdobju. Nihče nič ne prenavlja. Vse je tako, kakor se jaz spomnim Ljubljane približno 20 let nazaj.

Ko sva prispela do konca ulice kneza Mihaila, sva prečkala Pariško ulico (kjer je nedaleč stran Slovenska ambasada) in vstopila v park Kalemegdan. Park Kalemegdan stoji ob vnožju reke Save in Donave. In če primerjam Savo, ki jo poznam kakršna je tu pri nas v Sloveniji, je tam to veliko večja reka, po kateri se prevaza veliko tovornih ladij. S hriba Kalemegdan je preko reke Save tudi prelep pogled na novi del Beograda, kjer se dvigajo nebotičniki. Na samem Kalemegdanu je še dandanes dobro ohranjen del obzidja, za katerim je nastal Beograd. Tam je v nekam jarku  tudi zunanji muzej starih topov, ki se jo splača ogledati. Park je velik in lep, predvsem zato, ker ga obdaja obzidje in reka Sava.

S sodelavcem sva se nato ustavila na pivu na kalemegdanski terasi, ki meji na živalski vrt. Tako se lahko s te terase vidi volkove, ki so v živalskem vrtu. Ko sem bil mlad (in  smo bili še v skupni državi Jugoslaviji), sem si zelo želel, da bi si nekoč lahko ogledal ta živalski vrt. Saj so takrat pravili, da je veliko večji in lepši kakor ljubljanski.

Počasi sva se morala s sodelavcem vrniti nazaj proti hotelu, saj sva morala na letališče. Ko sva na ulici vzela prvi taksi, ki naju je odpeljal nazaj do najinega hotela, nisva pričakovala, da naju bo taksist nategnil in nama zaračunal kar 36€ za isto pot, za katero nama je prej drugi taksist  zaračunal le 7€. Potovanja z mojim sodelavcem pač morajo vedno biti zanimiva… 🙂

Definitivno nisem videl vsega, kar bi moral ali želel videti v Beogradu, toda za polovico dneva je bilo dovolj. Upam, da se še kdaj vrnem in da enkrat doživim njihove splave…

Luštno prenoščiče v Brnu – Bed&Breakfast Klafé

admin Leave a comment

Če se bo kdo od vas kdaj odpravljal v Brno na Češkem in bo iskal prenočišče, vsekakor priporočam Bed&Breakfast Klafé. Priznam, da sva z ženo le prespala tam, a naju je vse skupaj prav lepo presenetilo. Že ko sva rezervirala hotel, sva jim poslala opravičilo, da bova zelo pozno prišla (okoli polnoči) v hotel in da bova navsezgodaj odrinila dalje (ob približno 5h) in da bo to v času, ko pri njih ne dela “recepcija”, so nama prijazno odgovorili, da ni problema. Da bodo ključ pustili v nabiralniku, midva naj pa potem pustiva denar kar v sobi, ko bova odhajala. Kašno zaupanje v teh dneh. Prav neverjetno. V sobi so nama tudi že pripravili zajtrk, ki je bil lepo presenečenje. Ne gre za klasični hotel, ampak za  različico Bed&Breakfast. Malo sob, toda vse je bilo čudovito.
Čez cesto je verjetno študentski dom, ker je bilo okoli polno mladine. Parkirati se je dalo kar na ulici. Brezžični internet pa je delal brez problemov.

 

Končno Michael Buble tudi v Evropi

admin Leave a comment

Ko sva bila z ženo lani poleti v Rimu, kjer sem jo presenetil z darilom za njen rojstni dan, sva zagledala plakat za koncert Michaela Bubleja v Rimu. Torej mora imeti turnejo po Evropi, sva si rekla. Takoj ko sva prišla nazaj domov, je žena rezervirala karte za koncert  v Pragi, ker je bil ravno v času, ko sva se odpravljala tja z drugim namenom.
Tako sva se danes zvečer odpravila na koncert Bubleja in že na poti na koncert iz hotela sva v metroju kar vedela, kdo je namenjen na isti koncert. Vsi so bili nekoliko lepše in svečano oblečeni. Še nikoli na takšnem koncertu nisem videl tako urejenih ljudi. O2 are

no ni bilo težko najti, saj tu v Pragi praktično iz metroja prideš ven direkt pred dvorano, poleg tega pa si samo opazoval, kam gre množica ljudi. Pred dvorano naju je čakalo presenečenje. Milka nama je podarila Bubble čokolado 🙂 Vstop v dvorano je bil hiter in brez čakalnih vrst, česar na primer ne morem reči za koncert Robbie Willams v Zagrebu, na katerem sem bil nazadnje pred tem.
Koncert se je začel z njegovo redno predskupino Naturally 7, glasbeno vokalno skupino. Ah, Perpetuum Jazzile pa res ne morejo prekositi, sva si rekla. Ne bom rekel, da so bili Naturally 7 boljši, toda bili so odlični. V primerjavi s Perpetuum Jazzile, ki z glasom oblikujejo melodijo, fantje iz Naturally 7 dobesedno z glasom oponašajo različne glasbene inštrumente. Vse v dvorani so nas tako ogreli, da je cela dvorana vstala in ploskala že, ko so oni nastopali. Prav neverjetni so ti fantje. Definitivno vredni, da si jih tudi doma še kdaj zavrtim. Delček koncerta si lahko ogledate tule in tule.
Ko so fantje iz Naturally 7 po približno pol ure končali, je sledil krajši premor, da se je oder pripravil za nastop Michaela Bubleja. Kaj pričakovati od takšnega koncerta? Predstavljal sem si, da ne bo nič zelo posebnega.
Začel se je koncert. Zaslišala se je prva melodija Fever in zavesa se je počasi začela dvigati. Vsi smo zagledali Michaela, nato pa se je čez nekaj trenutkov pridrsal po odru izza zaves [video].

In začel se je pravi spektakel. Po uvodnem komadu nas je vse lepo pozdravil in se pošalil na račun Justina Bieberja in Američanov. Iz prvih vrst je prebral transparent, na katerem so mu pošiljali pozdrave iz Madžarske. Nato pa ga je z enim transparentom v prvi vrsti 33 letnica prosila, če lahko ugodi njeni želji za rojstni dan in se slika z njo. Buble se je z veseljem slikal, hkrati pa skupaj s celo dvorani tej gospodični zapel Happy birthday. V darilo neke Škotinje je potem prejel plišasto pošast  Ness, ki jo je bil zelo vesel, saj je pred kratkim postal oče. Koncert se je končno začel. Cela dvorana je večino časa načeloma stala na nogah. Nekaj komadov je odigral z lokalnimi glasbenicami iz Prage, kar se je meni zdela lepa gesta. Scena je bila čudovita in kar naprej se je nekaj dogajalo v ozadju. Vmes se je Michael tudi sprehodil preko celega parterja, kjer je okoli tonskih mojstrov v ozadju imel postavljen še en oder. Na tem odru so se mu kasneje pridružili  tudi Naturally 7.

Moram reči, da sem vsako minuto njegovega koncerta užival. Uživala so moja ušesa in oči. Ob komadu “All you need is love” so se iz stropa vsuli konfeti v obliki srčkov, ki so popadali po celi dvorani [Michael Buble – All you need is love].
Koncert je končal na svojevrsten “unplugged” način. Iz ušesa si je potegnil slušalko in čisto brez mikrofona odpel pred celo dvorano. In smo zadržali dih, ko smo ga poslušali.
Bil je eden od najboljših  koncertov, na katerem sem bil (takoj za U2 in Tino Turner) in moram reči, da mi res ni bilo žal, da sem šel. Škoda le, da je naša Slovenija tako majhna, da moramo v tujino na takšne koncerte. Še dva videa s koncerta lahko najdete na naslednjih dveh linkih: Micael Buble – Burning Love in Michael Buble – Save The Last Dance For Me.

Lista komadov zaigranih na koncertu se nahaja tule: setlist

Nekaj ostalih likkov glede tega koncerta:
http://www.youtube.com/watch?v=bYU63UXgxMI

Praga 2.dan

admin Leave a comment

Za nadaljevanje prvega dneva obiska Prage sem si v Tripomatic splaniral, da si greva drugi dan ogledati grad v Pragi in njegovo okolico.

Izstopila sva na metro postaji v bližini Waldstein Riding School  in nadaljevala pot po 121 stopnicah, ki vodijo do gradu – Old castle stairs. Zame je bil to že kar mali napor, saj sem bil pred dvemi meseci operiran in me je bolelo koleno. Na stopnicah lahko srečaš cel kup uličnih umetnikov, ki igrajo na svoje inštrumente oziroma razstavljajo svoje risbe. Na vrhu teh stopnic naju je čakal prelep razgled na mesto. Nizkim oblakom nisva pustila, da nama to pokvarijo. Seveda sva naredila nekaj posnetkov Prage, slikala pa sva lahko tudi častno stražo, ki je stala pri vhodu v grajsko obzidje. Takoj za začetku obzidja stoji čudovite zgradba Lobkowicz Palace. Pot sva nadaljevala do prvega manjšega trga Rožmberský palác, kjer stoji kip moškega, ki ga vse obiskovalke rade podrgnejo po… Tudi moja ga je. Pravi, da za srečo. Tam se nahaja tudi muzej igrač Museum Hracek. Ko sva si  ogledovala vse te igrače, ki jih je res ogromno, sva začela ugotavljati, kako stara sva v resnici že. Če se take igrače, s katerimi sva se midva igrala kot otroka, sedaj nahajajo v muzeju,  sva res že stara… To naj bi bil največji muzej igrač v Evropi in hkrati naj bi ta muzej imel največjo zbirko Barbik. Koliko Barbik [Barbie]… Razstavljena je tudi prva Barbika na svetu. Ni bogvedi kaj.

Pot sva nadaljevala po Zlati ulici. Za ogled je sicer treba plačati vstopnino, ki vključuje tudi druge zgradbe znotraj grajskega obzidja, toda se splača ogledati tole malo ulico. Na njej stojijo zelo majhne hiške, kjer so živeli oskrbovalci gradu. Del hiš je preurejen v muzej, tako se vidi, kako so včasih živeli gospodinja, zlatar, vojščak… V preostalih barvitih mini hiškah pa se nahajajo trgovinice in delavnice, kjer si lahko nakupite kakšen spominek za domov. Za Čehe je zelo pomembna hiška 22, kjer je nekaj let živel tudi Franz Kafka. Vsekakor priporočam ogled teh hiš, ki so prav prikupne.

Pot sva nadaljevala do bazilike St. George’s Basilica, ki je najstarejša cerkev v grajskem obzidju in naj bi bila zgrajena leta 920. Nasproti nje pa pa stoji cerkev St. Vitus Cathedral, zame ena najlepših cerkev sploh. Takoj za cerkvijo v Vatikanu, Milanu in Barceloni. Že samo zunanjost je uff… Skulpture, okraski, zaključki. Res uau… Človek bi lahko kar gledal in gledal. Tudi znotraj je čudovita cerkev. Ogledala sva si še Old Royal Palace nasproti katedrale, ki pa zame ni bil nič posebnega, razen ogromen prostor. Edina zanimiva stvar je kopija krone in žezla. Znotraj obzidja je še cel kup drugih zgradb, ki jih uporablja češki predsednik. Pomemben je le podatek, da je pri preureditvi grajskega kompleksa Hradčani sodeloval tudi naš arhitekt Plečnik. Pot znotraj grajskega obzidja sva končala pri tako imenovanih vratih Matthias Gate.

Najin ogled Hradčanov je trajal kar precej časa, po koncu sva bila že nekoliko utrujena in potrebna počitka. Na vogalu sva zagledala znak za Starbucks. In moram reči, da je to zame najlepša kavarna Starbucks, kar sem jih do sedaj videl. Vklaplja se v grajsko obzidje in nama je nudil čudovit pogled skozi okna na okolico gradu.

Ko sva se malo ogrela in okrepčala, sva se spustila z gradu in pot nadaljevala mimo Schwarzenberg Palace in po ulici Nerudova. Luštna ulica, kjer je cel kup zanimivih lokalčkov in trgovinic. Tu se vsekakor splača ustaviti v Gingerbread Museum. Takoj ko vstopiš v to trgovinico, se preseliš v pravljico Janka in Metke. Okoli tebe sami piškotki, keksi, medenjaki, pisane škatle… Žena je takoj kupila modelčke za piškotke v obliki odtisa pasje tačke in zlatega prinašalca 🙂 Pot sva nadaljevala mimo Church of St. Nicholas, nato mimo Lesser Town Bridge Tower do Karlovega mostu. Tokrat sva po Karlovem mestu prečkala reko na drugo stran mesta. In priznati moram, da je to res eden najlepših mostov, ki sem jih videl. Z mostu se da videti, kako velik je grad, ki se dviga nad mestom Prago. Čarobno.

S potepanjem po Pragi za ta dan sva morala zaključiti, čeprav je bilo še marsikaj zanimivega videti. Toda ni bilo več veliko časa, saj naju je zvečer čakal koncert Michael Buble-ja.

Praga 1.dan

admin Leave a comment

Prago sem že dvakrat obiskal. Enkrat z dvema prijateljema za novo leto (žurerski pohod), drugič poslovno, ko sem bil na nekem šolanju. Tokrat sva z ženo združila več stvari, zakaj sva obiskala Prago, in en razlog je bil tudi koncert Michael Buble-ja.
Za prvi dan sva se odločila, da si greva ogledati staro mesto. Začela sva pri Powder Tower, ki so res veličasna vrata v mesto Prago, narejena že v 11 st. Takoj za vrati se nahaja prečudovita hiša Kubista Gallery, na kateri je tudi kipec Black Madonna. Pot sva nadeljevala po Královská cesta, kjer so se nekoč sprehajali kralji, danes pa je na tej ulici cel kup majhnih trgovinic, kjer prodajajo spominke, kristale, igrače. Kar sem opazil v Pragi v teh treh dneh, je, da so zelo ponosni na svoje like iz risank, ki sem še jaz v svoji mladosti veliko gledal. Tako se v trgovinah s spominki in igračami nahaja cel kup igrač iz risank: Krtek, A je to, palček Smuk…

 

Najno pot sva naseljevala mimo muzeja Torture museum, muzeja voščenih lutk Prague Wax Museum, kjer so lutke tudi iz lokalne zgodovine. Muzeja voščenih lutk v Pragi se definitivno ne da primerjati z muzeji Madame Tussauds, zato ne imeti prevelikih pričakovanj. Na koncu ulice pa naju je pričakal trg Old Town Square, kjer je čudovita cerkev Church of Our Lady Before Týn. Prav zraven stoji hiša s čudovito fasado Storch House oziroma “At the Stone Virgin Mary”. Na samem trgu na vzhodu se nahajata še dve zgradbi, ki se ju splača omeniti. To sta zgradbi National Gallery in Prague ter prečudovita Kinsky Palace. Na sredini trga Old Town Square je kip Jan Hus Memorial. Preko trga pa poteka tudi meridian.

   

Najna pot se je nadeljevala mimo Cartierjeve trgovine na začetku Pařížská ulice, kjer sva lahko videla trgovine svetovno najbolj znanih [video Fashion Lifestyle] modnih  znamk, kakor so Hublot, Cartier, Vertu, Dior, Blue, Halada, Hugo Boss, Lacoste, Salvatore Ferragamo, Gucci, Hermes, Mont Blanc, Burberry, Bottega Veneta, Alfred Dunhill, Loius Vuitton, Prada, AirField, Bvlgari, Fendi, Tiffany&co. in Nespresso. Če izvzamem ponudbo v izložbah, lahko rečem, da so hiše v tej ulici prečudovite.
Pravokotno na Pařížská ulico sva prišla do spomenika Franz Kafka, enega najbolj znanih čeških pisateljev, ki je med drugimi napisal romane Proces (nem. Der Process), Grad (nem. Das Schloss), Amerika (nem. Der Verschollene) in seveda Preobrazba (Metamorphosis). Prav zraven spomenika Kafke stoji sinagoga Spanish Synagogue, ki ima čudovito pročelje, zadaj pa je tudi judovski muzej. Za vstop v sinagogo je treba plačati vstopnino. Nato sva pot nadaljevala po Široki ulici mimo Judovske mestne hiše “Jewish Town Hall Prague” ter mimo National Marionette Theatre, mestne knjižnice, magistrata in po majhnih ulicah Prage do Karlovega mostu. Moram reči, da je vsaj zame Karlov most eden od najlepših mostov na svetu. Pod njim teče reka Vltava, z njega pa se vidi tudi čudovit pogled na grad v Pragi. Tu si splača vzeti nekaj časa in se sprehoditi po mostu in doživeti vrvež in prečudovit pogled na Prago. Seveda ne gre brez čudovitega stolpa na začetku mostu. Pred mostom stoji tudi lepa cerkev Saint Francis of Assisi Church.

   

Nato sva se po majhnih ulicah prebila nazaj do starega mestnega trga Old Town Square, kjer so ob vhodu prečudovite hiše, vse dokler nisva prišla do stare mestne hiše Old Town Hall Prague in Astronomske ure. Seveda je sledil obvezen počitek s kavo v Starbucks, ki je samo streljaj stran od ure 🙂
Po kavi sva se počasi odpravila nazaj proti hotelu, saj sva bila že malo utrujena. Šla sva po juzni strani Old Town Square trga in po levi strani mimo Church of Our Lady before Týn do The House at the Golden Ring, kjer je luštkan trgec, odmaknjen od vsega vrveža. Naredila sva še en krog mimo lokala Lokal in lokala James Dean. Pot sva nato mimo Old Town Square trga nadaljevala do muzeja čokolade in vse do metroja.

   

Zvečer sva se vrnila v staro mesto, saj sva imela rezerviramo mizo pri Hard Rock Cafe. Zame najboljši Hard Rock Cafe, ker sem kdaj bil. Zaenkrat. Ravno tisti večer je imela nastop v živo blues skupina “Juwana Jenkins and Her All-Star Mojo Band”. Lokal se razprostira kav v tri nadstropja. Po napornem dnevu sva si z ženo privoščila odlična rebrca in pivo, da sva potešila svojo lakoto in žejo.
Kaj naj rečem ob zaključku prvega dneva? Čudovoito staro mestno jedro. Veliko sva prehodila že prvi dan, toda vseeno nisva mogla videti vsega. Definitivno bo treba staro mesto še enkrat obdelati. Kar bi jaz izpostavil za prvi dan, je Powder Tower, Old Town Square trg, kjer je v obrobju trga cel kup znamenitosti, in seveda Karlov most. Hiše v starem mestu so čudovite in nekoliko spominja celo mesto na Ljubljano.

Najin celotni plan pohajanja si lahko ogledate  tudi na Tripomatic.