Praga 2.dan

Za nadaljevanje prvega dneva obiska Prage sem si v Tripomatic splaniral, da si greva drugi dan ogledati grad v Pragi in njegovo okolico.

Izstopila sva na metro postaji v bližini Waldstein Riding School  in nadaljevala pot po 121 stopnicah, ki vodijo do gradu – Old castle stairs. Zame je bil to že kar mali napor, saj sem bil pred dvemi meseci operiran in me je bolelo koleno. Na stopnicah lahko srečaš cel kup uličnih umetnikov, ki igrajo na svoje inštrumente oziroma razstavljajo svoje risbe. Na vrhu teh stopnic naju je čakal prelep razgled na mesto. Nizkim oblakom nisva pustila, da nama to pokvarijo. Seveda sva naredila nekaj posnetkov Prage, slikala pa sva lahko tudi častno stražo, ki je stala pri vhodu v grajsko obzidje. Takoj za začetku obzidja stoji čudovite zgradba Lobkowicz Palace. Pot sva nadaljevala do prvega manjšega trga Rožmberský palác, kjer stoji kip moškega, ki ga vse obiskovalke rade podrgnejo po… Tudi moja ga je. Pravi, da za srečo. Tam se nahaja tudi muzej igrač Museum Hracek. Ko sva si  ogledovala vse te igrače, ki jih je res ogromno, sva začela ugotavljati, kako stara sva v resnici že. Če se take igrače, s katerimi sva se midva igrala kot otroka, sedaj nahajajo v muzeju,  sva res že stara… To naj bi bil največji muzej igrač v Evropi in hkrati naj bi ta muzej imel največjo zbirko Barbik. Koliko Barbik [Barbie]… Razstavljena je tudi prva Barbika na svetu. Ni bogvedi kaj.

Pot sva nadaljevala po Zlati ulici. Za ogled je sicer treba plačati vstopnino, ki vključuje tudi druge zgradbe znotraj grajskega obzidja, toda se splača ogledati tole malo ulico. Na njej stojijo zelo majhne hiške, kjer so živeli oskrbovalci gradu. Del hiš je preurejen v muzej, tako se vidi, kako so včasih živeli gospodinja, zlatar, vojščak… V preostalih barvitih mini hiškah pa se nahajajo trgovinice in delavnice, kjer si lahko nakupite kakšen spominek za domov. Za Čehe je zelo pomembna hiška 22, kjer je nekaj let živel tudi Franz Kafka. Vsekakor priporočam ogled teh hiš, ki so prav prikupne.

Pot sva nadaljevala do bazilike St. George’s Basilica, ki je najstarejša cerkev v grajskem obzidju in naj bi bila zgrajena leta 920. Nasproti nje pa pa stoji cerkev St. Vitus Cathedral, zame ena najlepših cerkev sploh. Takoj za cerkvijo v Vatikanu, Milanu in Barceloni. Že samo zunanjost je uff… Skulpture, okraski, zaključki. Res uau… Človek bi lahko kar gledal in gledal. Tudi znotraj je čudovita cerkev. Ogledala sva si še Old Royal Palace nasproti katedrale, ki pa zame ni bil nič posebnega, razen ogromen prostor. Edina zanimiva stvar je kopija krone in žezla. Znotraj obzidja je še cel kup drugih zgradb, ki jih uporablja češki predsednik. Pomemben je le podatek, da je pri preureditvi grajskega kompleksa Hradčani sodeloval tudi naš arhitekt Plečnik. Pot znotraj grajskega obzidja sva končala pri tako imenovanih vratih Matthias Gate.

Najin ogled Hradčanov je trajal kar precej časa, po koncu sva bila že nekoliko utrujena in potrebna počitka. Na vogalu sva zagledala znak za Starbucks. In moram reči, da je to zame najlepša kavarna Starbucks, kar sem jih do sedaj videl. Vklaplja se v grajsko obzidje in nama je nudil čudovit pogled skozi okna na okolico gradu.

Ko sva se malo ogrela in okrepčala, sva se spustila z gradu in pot nadaljevala mimo Schwarzenberg Palace in po ulici Nerudova. Luštna ulica, kjer je cel kup zanimivih lokalčkov in trgovinic. Tu se vsekakor splača ustaviti v Gingerbread Museum. Takoj ko vstopiš v to trgovinico, se preseliš v pravljico Janka in Metke. Okoli tebe sami piškotki, keksi, medenjaki, pisane škatle… Žena je takoj kupila modelčke za piškotke v obliki odtisa pasje tačke in zlatega prinašalca 🙂 Pot sva nadaljevala mimo Church of St. Nicholas, nato mimo Lesser Town Bridge Tower do Karlovega mostu. Tokrat sva po Karlovem mestu prečkala reko na drugo stran mesta. In priznati moram, da je to res eden najlepših mostov, ki sem jih videl. Z mostu se da videti, kako velik je grad, ki se dviga nad mestom Prago. Čarobno.

S potepanjem po Pragi za ta dan sva morala zaključiti, čeprav je bilo še marsikaj zanimivega videti. Toda ni bilo več veliko časa, saj naju je zvečer čakal koncert Michael Buble-ja.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *